Med Poletovci je odprava v Castelluccio nekako tradicionalna in po večletnem premoru, smo se prvi teden septembra 2023, ponovno, kot skupina osmih avanturistov, odpravili na pot.

Skupno smo prevozili 2000km in za vse skupaj porabili € 145.- na osebo. V to ceno so zajeti vsi stroški razen hrane in pijače.

Castelluccio je naselje v Umbriji v Apeninskih gorah osrednje Italije. Administrativno je podobčina, približno 28 km oddaljenega mesta Norcia. Vas ima približno 150 prebivalcev in leži na 1452 m in je tako najvišje ležeče naselje v Apeninih. Leži nad »Veliko nižino« (Piano Grande – 1270 m), poleg nacionalnega parka Monte Sibilini.

Spali smo v šotorih na znanem mestu brez pristojbin in podobnega. Zbujali smo se s čredo ovac in meglo, ki se je do desete ure razkadila. Vsak dan smo uspeli opraviti dva leta in se naužiti lepot tamkajšnje pokrajine. Za razliko od prejšnjih let, smo letos, zaradi napovedanega premočnega vetra, po dveh dneh, zapustili Castelluccio in se premaknili bolj severno in sicer natančneje v Bassano del Grappa, kjer smo ostali štiri dni. Mesto leži v severni Italiji v regiji Veneto ob vznožju beneških predalp. Znano je po lesenem mostu Ponte Vecchio iz 13. stoletja, ki prečka reko Brento, katera teče v nižinah na mejah provinc Vicenza, Treviso in Padova. Tukaj smo spali v plačljivem kampu in tako uživali ugodnosti, kot so sanitarije, tuš in podobno. Tudi v Bassanu del Grappa, ki smo ga poimenovali kar »Nabasano«, smo uspeli dnevno leteti dvakrat. Kraj je dokaj »letalno – turistično« naravnan, saj je za padalce in ostale letalce dobro poskrbljeno. Za par evrov je potrebno kupiti vinjeto in tako prispevati k urejanju vzletišč, in pristankov, katerih je kar nekaj.

Zadnji, sedmi dan, smo se na poti domov, ustavili še v Gemoni. Po serpentinasti cesti smo se odpeljali na Monte Cuarnan, kjer se nahaja prostrano vzletišče. Hrib leži pred Monte Chiampon (1709 m), ki je najvišji hrib nad Gemono in verjetno njen simbol. Dvema je, kljub vzhodniku, uspelo prileteti po grebenu do Kobarida, ostalih šest, se nas pa je do tja podalo z avtom.

Zadnji postanek oziroma zadnjo večerjo smo si privoščili v Tolminu in se ob 22ih pripeljali v Kamnik ter zaključili teden avantur.